V ponedeljek, 18.8.2008,  smo se po jutranjem treningu v Ljubljani Tatjana, Saša, Rebeka, Ivana in  jaz, skupaj s tovarišem Mitijo odpravili na krajše priprave v mestece Karlsruhe  v Nemčiji.  Sedemurno vožnjo smo si v kombiju krajšale z gledanjem  filmov na računalniku in na dvd-player-ju, tovariš pa je nas in tako tudi sebe zabaval z njegovimi  cd-ji z yugo muziko.

 Ko smo prišli pred klub so nas tam pričakali trenerji, punce in družine pri katerih smo spale. Priredili so nam  piknik, kjer smo jedle  klobase in to zeloooo pekoče. Utrujene od poti smo komaj čakale, da se namestimo pri družinah.

Dopoldan smo trenirale, , popoldne pa so nas trenerji vsak dan nekam odpeljali. Prvi dan smo odšli v  shopping in seveda smo bile vse zelo vesele. Naslednji dan smo odšli na  sladoled in malo po mestu Karlsruhe, kjer  ni šlo brez gasilskih slik . Tretji dan so nam dali na izbiro plezanje, vožnjo z gokarti ali pa ogled 3D filma. Po dolgem pregovarjanju smo se odločile za ogled filma, ki pa je bil sinhroniziran v nemški jezik in smo le malo razumele. Smo se pa zato po ogledu filma zelo zabavale, saj je bil v bližini  tudi muzej starih letal, tako vojaških kot potniških, ter avtomobilov. Na enem od letal je bil zraven še tobogan po katerem si se spustil z nekakšnim tepihom, ki je bil le za eno osebo. No, to da je bil le za enega ni veljalo za Sašo in mene, saj sva se po toboganu spustili skupaj, kar pa se ni končalo najbolje. Čisto na koncu tobogana  sva obe padli in se dobesedno razbili, Sašo je bolela glava, moje koleno in komolec pa sta bila bogatejša  za modrico. Padec nama je nagnal ravno toliko strahu, da nisva upali poskusiti nobene druge stvari več. A kljub temu je bil to zelo zabaven dan, poln smeha.

Četrtek je bil naš zadnji dan v Karlsruhe. Po zaključenem treningu so nas za kosilo čakale velike pice. Še zadnjič smo skupaj poklepetali s prijaznimi puncami in njihovimi družinami ter trenerji, nato pa se odpravili nazaj proti Ljubljani. Ker nam je tovariš obljubil, da bomo še lahko šle v shopping, smo se ustavili  v Stuttgartu, a je bil odmerjen čas za nakupe prekratek, da bi lahko obredle vse trgovine. Tako smo tekale od ene trgovine do druge, da so nas že pošteno bolele noge, a  na koncu smo vseeno vesele, z vrečkami v rokah prišle nazaj do kombija. Pot do Ljubljane, kamor smo prišli ob dveh zjutraj, smo večinoma prespale. In ne, tovariš se nas ni usmilil, popoldan smo namreč že trenirale v naši dvorani.

Tjaša Ašanin Gole